Ledena dilema: Je hlajenje vedno prava izbira?

David Renko • November 19, 2024

Pri poškodbah mehkih tkiv je led dolgo časa veljal za nujen pri zdravljenju. Takojšen stik z ledom naj bi zmanjšal bolečino, oteklino in vnetje, kar se zdi kot najboljša rešitev. Vendar pa so se zadnje raziskave začele spraševati, ali je hlajenje vedno prava izbira. Tradicionalna metoda RICE (Rest, Ice, Compression, Elevation), ki vključuje uporabo ledu, je bila dolgo časa standard pri zdravljenju poškodb, vendar novejši pristopi nakazujejo, da lahko uporaba ledu včasih upočasni proces zdravljenja (Hunt & Best, 2018).

Kaj je PEACE and LOVE metoda?


V zadnjih letih je metoda PEACE and LOVE prinesla nov pogled na zdravljenje poškodb, ki ne temelji na hlajenju, ampak na celovitem pristopu. PEACE je okrajšava za pet ključnih korakov pri zdravljenju poškodb v prvih dneh:

P - Zaščita (Protection): Poškodovanemu območju zagotovite počitek in zaščito pred nadaljnjimi poškodbami, vendar ne prekomerno mirovanje.

E - Dvig (Elevation): Dvig poškodovanega dela telesa pripomore k zmanjšanju otekline.

A - Izogibanje protivnetnim zdravilom (Avoid Anti-inflammatories): Protivnetna zdravila, čeprav pogosto priporočena, lahko upočasnijo naravni proces celjenja (Clements & Green, 2019).

C - Kompresija (Compression): Uporaba kompresijskih povojev zmanjša oteklino.

E - Izobraževanje (Education): Pomembno je, da pacienti razumejo pravilne postopke zdravljenja in kako se spopasti z bolečino in omejitvami.


Ko se akutna faza poškodb umiri, preidemo v fazo LOVE, kjer so poudarjeni naslednji koraki:

L - Obremenitev (Load): Postopoma obremenjujte poškodovano območje, saj to pripomore k obnovi tkiv.

O - Optimizem (Optimism): Pozitiven pristop k zdravljenju je ključnega pomena za hitrejše okrevanje (Abbott & Kinsella, 2022).

V - Povečanje prekrvavitve (Vascularization): Aktivnosti, ki spodbujajo cirkulacijo, pomagajo pri obnavljanju tkiv.

E - Vadba (Exercise): Vadba je ključna za obnovo gibljivosti, moči in funkcionalnosti poškodovanega območja (White & Lison, 2020).


Ali je led vedno prava izbira?


Tradicionalni pristopi, kot je RICE, vključujejo led kot osnovni del zdravljenja poškodbe. Led zmanjšuje bolečino in oteklino takoj po poškodbi, vendar se raziskave vse bolj sprašujejo, ali je to vedno koristno. Uporaba ledu lahko zmanjša pretok krvi v poškodovano območje, kar upočasni naravni proces celjenja tkiv. Tako led morda prinese takojšnje olajšanje, vendar ni nujno, da je koristen za dolgotrajno zdravljenje. Prekomerna uporaba ledu lahko namreč zmanjša vnos hranil, ki so ključna za obnovo poškodovanih celic (Hunt & Best, 2018).

Sodobne raziskave in strokovnjaki, kot so Abbott in Kinsella (2022), predlagajo, da namesto osredotočanja na led raje uporabimo metode, ki vključujejo zaščito, dvig poškodovanega dela in kompresijo, ki bolj učinkovito zmanjšajo oteklino. Po akutni fazi, ko bolečina in oteklina upadeta, pa preidemo v fazo LOVE, ki vključuje postopno obremenitev, vadbo in spodbujanje prekrvavitve.


Zaključek


Čeprav led lahko zmanjša bolečino in oteklino v prvih urah po poškodbi, to ni vedno najboljši način zdravljenja v dolgoročnem smislu. Novi pristopi, kot je PEACE and LOVE, temeljijo na naravnem zdravljenju, ki omogoča hitrejše okrevanje in zmanjšanje dolgoročnih posledic poškodbe. S tem pristopom poudarjamo izogibanje nepotrebnemu hlajenju, ki bi lahko zavrlo naravne procese celjenja, in raje spodbujamo postopno vključitev telesa v proces okrevanja.


Literatura


  • Hunt, N., & Best, T. (2018). The Effects of Ice Application on Acute Soft Tissue Injuries. Journal of Athletic Training, 53(7), 624-631.
  • Clements, L. L., & Green, H. (2019). Reconsidering the Role of Ice in Injury Recovery. European Journal of Sports Science, 39(5), 503-510.
  • Abbott, J., & Kinsella, A. (2022). PEACE and LOVE: A New Approach to Soft Tissue Injury Management. British Journal of Sports Medicine, 56(11), 876-880.
  • White, S. J., & Lison, A. (2020). The Impact of Ice Therapy on Recovery: A Review of the Literature. Journal of Sports Rehabilitation, 29(4), 344-350.


By David Renko January 17, 2025
Drža je definirana kot položaj telesa, v katerem ohranjamo telesno ravnotežje proti gravitaciji, bodisi v stoječem položaju bodisi med ležanjem. Na splošno nas učijo, da moramo sedeti pokončno in paziti na hrbtenico, kar velja za “dobro” držo. Pri delu pa je pravilna ergonomija tista, ki vključuje prilagoditev delovnega okolja tako, da delamo v relativno pokončnem položaju, s čim manjšimi ukrivljenostmi hrbtenice. Vendar raziskave kažejo, da ta drža ne zmanjšuje bolečin v hrbtu. 
By David Renko January 10, 2025
Tenzijski glavoboli so ena najpogostejših oblik glavobolov, ki prizadenejo ljudi vseh starosti. Njihova pogostnost narašča predvsem zaradi sodobnega življenjskega sloga, ki pogosto vključuje dolge ure sedenja, stres in pomanjkanje gibanja (Cagnie et al., 2007).
By David Renko January 8, 2025
Poškodbe sprednje križne vezi (ACL) so dolgo veljale za poškodbe, ki zahtevajo kirurški poseg za popolno rehabilitacijo. Vendar pa raziskave kažejo, da se v nekaterih primerih ACL poškodbe zacelijo tudi brez operacije. V tem članku razbijamo nekaj najpogostejših mitov in predstavimo ključna dejstva o poškodbah sprednje križne vezi.
Prikaži več