Drža je definirana kot položaj telesa, v katerem ohranjamo telesno ravnotežje proti gravitaciji, bodisi v stoječem položaju bodisi med ležanjem. Na splošno nas učijo, da moramo sedeti pokončno in paziti na hrbtenico, kar velja za “dobro” držo. Pri delu pa je pravilna ergonomija tista, ki vključuje prilagoditev delovnega okolja tako, da delamo v relativno pokončnem položaju, s čim manjšimi ukrivljenostmi hrbtenice. Vendar raziskave kažejo, da ta drža ne zmanjšuje bolečin v hrbtu. 

Tenzijski glavoboli so ena najpogostejših oblik glavobolov, ki prizadenejo ljudi vseh starosti. Njihova pogostnost narašča predvsem zaradi sodobnega življenjskega sloga, ki pogosto vključuje dolge ure sedenja, stres in pomanjkanje gibanja (Cagnie et al., 2007).

Poškodbe sprednje križne vezi (ACL) so dolgo veljale za poškodbe, ki zahtevajo kirurški poseg za popolno rehabilitacijo. Vendar pa raziskave kažejo, da se v nekaterih primerih ACL poškodbe zacelijo tudi brez operacije. V tem članku razbijamo nekaj najpogostejših mitov in predstavimo ključna dejstva o poškodbah sprednje križne vezi.

Med nosečnostjo se telo izjemno prilagodi, da lahko podpira rast in razvoj novega življenja. Ti procesi vplivajo na številne telesne sisteme, kar pogosto spremeni, kako se nosečnice počutijo med telesno aktivnostjo. Tukaj so ključne prilagoditve: Kardiovaskularni sistem Poveča se količina krvi. Srčni utrip v mirovanju naraste za 10–20 udarcev na minuto. Srčni iztis se poveča za 30–50 %. V prvem in drugem trimesečju se krvni tlak zniža, nato pa se v tretjem vrne na običajno raven. Dihalni sistem Trebušna prepona se dvigne za približno 4 cm. Kot prsnega koša se poveča, kar omogoča širše dihanje. Poraba kisika naraste za 30 %, medtem ko se skupna pljučna kapaciteta nekoliko zmanjša. Endokrini sistem Raven kortizola (t. i. stresnega hormona) se lahko poveča do trikrat. Hipofiza postane večja. Raven glukoze na tešče se zniža za 10–20 %. Holesterol in telesne maščobe se v drugem trimesečju naravno povečajo. Mišično-skeletni sistem Hormonske spremembe povečajo gibljivost sklepov. Oblika telesa se prilagodi – medenica se rahlo nagne naprej, kar poveča ledveno krivino (lordozo). Mišice medeničnega dna so dodatno obremenjene zaradi večje telesne mase in prilagoditev drže. Te spremembe so popolnoma naravne in pomagajo telesu, da se pripravi na porod. Kljub temu pa lahko vplivajo na način, kako nosečnice vadijo in kako se pri tem počutijo.

Tek je priljubljena oblika telesne aktivnosti, ki prinaša številne koristi za zdravje, kot so izboljšanje kardiovaskularnega sistema, krepitev mišic in izboljšanje duševnega počutja. Kljub temu pa se pogosto pojavljajo pomisleki, da tek lahko škoduje kolenskim sklepom in vodi v razvoj osteoartritisa. Ali so ti strahovi upravičeni?

Pri poškodbah mehkih tkiv je led dolgo časa veljal za nujen pri zdravljenju. Takojšen stik z ledom naj bi zmanjšal bolečino, oteklino in vnetje, kar se zdi kot najboljša rešitev. Vendar pa so se zadnje raziskave začele spraševati, ali je hlajenje vedno prava izbira. Tradicionalna metoda RICE (Rest, Ice, Compression, Elevation), ki vključuje uporabo ledu, je bila dolgo časa standard pri zdravljenju poškodb, vendar novejši pristopi nakazujejo, da lahko uporaba ledu včasih upočasni proces zdravljenja (Hunt & Best, 2018).