Slaba drža ne obstaja, kaj pa dobra?
Drža je definirana kot položaj telesa, v katerem ohranjamo telesno ravnotežje proti gravitaciji, bodisi v stoječem položaju bodisi med ležanjem. Na splošno nas učijo, da moramo sedeti pokončno in paziti na hrbtenico, kar velja za “dobro” držo. Pri delu pa je pravilna ergonomija tista, ki vključuje prilagoditev delovnega okolja tako, da delamo v relativno pokončnem položaju, s čim manjšimi ukrivljenostmi hrbtenice. Vendar raziskave kažejo, da ta drža ne zmanjšuje bolečin v hrbtu.
Slaba drža ne obstaja: Ali obstaja 'popolna' drža?
Ko govorimo o telesni drži, mnogi ljudje verjamejo, da obstaja "popolna" drža, ki je ključna za zdravje naših sklepov in hrbtenice. Vendar pa najnovejše raziskave razkrivajo, da to ni nujno res. Telesna drža se pogosto povezuje z bolečinami v hrbtu in sklepih, vendar sodobne raziskave kažejo, da slaba drža ni nujno vzrok teh težav. Naša drža je odvisna od različnih dejavnikov, kot so bolečina, navade, razpoloženje, raven energije in okoljski dejavniki (Waongenngarm et al., 2021).
Ni močnih dokazov, da bi “slaba” drža sama od sebe povzročala dolgoročne težave, vendar pa lahko vpliva na naše doživljanje bolečine, zlasti ko že obstajajo težave. Kadar nam svetujejo, da moramo sedeti ali stati bolj pokončno, je to pogosto odgovor na zmanjšanje bolečin v hrbtu. A je le to kratkotrajno. Hkrati pa najnovejše raziskave niso pokazale prepričljivih dokazov da "popolna" drža ne povzroča bolečin. Pomembno pa je, koliko časa preživimo v določenem enakem položaju ter kako redno spreminjamo ta položaj in premikamo telo (Slater et al., 2009).
Najboljša drža je naslednja drža
Ključ je gibanje. Naše telo ni zasnovano za to, da bi dolgo časa ostalo v istem položaju. Ko dlje časa vztrajamo v enem položaju, obremenjujemo določene dele telesa bolj kot druge. Vojak, ki 8 ur na dan sedi ali stoji v pokončnem položaju bo še vedno obremenjeval določen del telesa bolj kot drugega. Čeprav bi lahko rekli, da ima “dobro” držo, bo vseeno občutil bolečine. Če pa na primer sedimo ali stojimo v “slabi” drži, vendar redno spreminjamo položaj, se obremenitve porazdelijo, kar pomeni, da obremenitev ne bo takšna, da bi povzročala bolečine ali poškodbe. Zato je najboljši način nenehno spreminjanje položaja (Driessen et al., 2020).
IKaj lahko storite?
Za preprečevanje ali zmanjšanje bolečin bodisi v hrbtu, vratu ali kjer drugje, ki se pojavljajo med delom, je najpomembnejše gibanje. Spreminjajte položaje, ko sedite ali stojite, in vključujte redne premike skozi celoten dan. Namesto osredotočanja na “popolno“ držo bodite pozorni na trajanje položaja. Prav tako sprostite svoje jedro, saj lahko pretirana napetost trebušnih in hrbtnih mišic poveča bolečino in napetost. Priporočamo, da vsakih 30–60 minut vstanete, se sprehodite in izvedete nekaj razteznih vaj (Saraceni et al., 2021).
Zaključek
“Slaba” drža sama po sebi ne bo razlog za težave z bolečinami v hrbtu. Pomembno je, da se zavedate, da je gibanje in spreminjanje položajev ključno za zdravje vaših sklepov in mišic.
Če imate kljub temu težave s kroničnimi bolečinami, pa ne odlašajte – rezervirajte svoj termin pri nas še danes in naredite naslednji korak k življenju brez bolečin!
Literatura:
- Waongenngarm P, et al. Effects of active break and postural shift intervention on preventing neck and low back pain among high risk office workers: a 3 arm cluster randomized controlled trial. 2021. Scandinavian Journal of Work, Environment and Health.
- Slater D, et al. “Sit Up Straight”: Time to Re-evaluate. JOSPT. 2009. 49(8): 562-564.
- Driessen M, et al. The effectiveness of physical and organisational ergonomic interventions on low back pain and neck pain: a systematic review. Occup Environ Med. 2020. Apr;67(4): 277-85.
- Saraceni N, et al. Exploring lumbar and lower limb kinematics and kinetics for evidence that lifting technique is associated with LBP. PLoS One. 2021. Jul 21;16(7).

