Slaba drža ne obstaja, kaj pa dobra?

David Renko • January 17, 2025

Drža je definirana kot položaj telesa, v katerem ohranjamo telesno ravnotežje proti gravitaciji, bodisi v stoječem položaju bodisi med ležanjem. Na splošno nas učijo, da moramo sedeti pokončno in paziti na hrbtenico, kar velja za “dobro” držo. Pri delu pa je pravilna ergonomija tista, ki vključuje prilagoditev delovnega okolja tako, da delamo v relativno pokončnem položaju, s čim manjšimi ukrivljenostmi hrbtenice. Vendar raziskave kažejo, da ta drža ne zmanjšuje bolečin v hrbtu.

Literatura:

 

  • Waongenngarm P, et al. Effects of active break and postural shift intervention on preventing neck and low back pain among high risk office workers: a 3 arm cluster randomized controlled trial. 2021. Scandinavian Journal of Work, Environment and Health.
  • Slater D, et al. “Sit Up Straight”: Time to Re-evaluate. JOSPT. 2009. 49(8): 562-564.
  • Driessen M, et al. The effectiveness of physical and organisational ergonomic interventions on low back pain and neck pain: a systematic review. Occup Environ Med. 2020. Apr;67(4): 277-85.
  • Saraceni N, et al. Exploring lumbar and lower limb kinematics and kinetics for evidence that lifting technique is associated with LBP. PLoS One. 2021. Jul 21;16(7).
By David Renko January 10, 2025
Tenzijski glavoboli so ena najpogostejših oblik glavobolov, ki prizadenejo ljudi vseh starosti. Njihova pogostnost narašča predvsem zaradi sodobnega življenjskega sloga, ki pogosto vključuje dolge ure sedenja, stres in pomanjkanje gibanja (Cagnie et al., 2007).
By David Renko January 8, 2025
Poškodbe sprednje križne vezi (ACL) so dolgo veljale za poškodbe, ki zahtevajo kirurški poseg za popolno rehabilitacijo. Vendar pa raziskave kažejo, da se v nekaterih primerih ACL poškodbe zacelijo tudi brez operacije. V tem članku razbijamo nekaj najpogostejših mitov in predstavimo ključna dejstva o poškodbah sprednje križne vezi.
By David Renko January 5, 2025
Med nosečnostjo se telo izjemno prilagodi, da lahko podpira rast in razvoj novega življenja. Ti procesi vplivajo na številne telesne sisteme, kar pogosto spremeni, kako se nosečnice počutijo med telesno aktivnostjo. Tukaj so ključne prilagoditve: Kardiovaskularni sistem Poveča se količina krvi. Srčni utrip v mirovanju naraste za 10–20 udarcev na minuto. Srčni iztis se poveča za 30–50 %. V prvem in drugem trimesečju se krvni tlak zniža, nato pa se v tretjem vrne na običajno raven. Dihalni sistem Trebušna prepona se dvigne za približno 4 cm. Kot prsnega koša se poveča, kar omogoča širše dihanje. Poraba kisika naraste za 30 %, medtem ko se skupna pljučna kapaciteta nekoliko zmanjša. Endokrini sistem Raven kortizola (t. i. stresnega hormona) se lahko poveča do trikrat. Hipofiza postane večja. Raven glukoze na tešče se zniža za 10–20 %. Holesterol in telesne maščobe se v drugem trimesečju naravno povečajo. Mišično-skeletni sistem Hormonske spremembe povečajo gibljivost sklepov. Oblika telesa se prilagodi – medenica se rahlo nagne naprej, kar poveča ledveno krivino (lordozo). Mišice medeničnega dna so dodatno obremenjene zaradi večje telesne mase in prilagoditev drže. Te spremembe so popolnoma naravne in pomagajo telesu, da se pripravi na porod. Kljub temu pa lahko vplivajo na način, kako nosečnice vadijo in kako se pri tem počutijo.
Prikaži več